Poznamo dve obliki subvencioniranega bivanja študentov, in sicer:
Za obe obliki subvencioniranega bivanja je potrebno izpolnjevati pogoje določene s Pravilnikom o subvencioniranju bivanju študentov in z Razpisom za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih.
Izjemoma se lahko subvencija dodeli tudi za študenta, katerega stalno prebivališče je od kraja študija oddaljeno manj kot 25 km:
Subvencija se podeli za čas trajanja enega študijskega programa na prvi, enega na drugi in enega na tretji stopnji. Poleg tega, se lahko subvencionirano bivanje prizna študentu tudi za čas po koncu študijskega programa, če ima status v skladu z 70. členom Zakona o visokem šolstvu. Na kratko to pomeni, da lahko v študentskem domu bivajo absolventi in študentje, ki so podaljšali svoj absolventski staž.
Prošnje za sprejem ali podaljšanje subvencioniranega bivanja se morajo oddati po postopku določenem z vsakoletnim Razpisom za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih. Razpis za študijsko leto 2013/14 določa, da se lahko prošnja odda na dva načina:
V Razpisu je vedno določen tudi rok za oddajo prošnje za sprejem in podaljšanje subvencioniranega bivanja. Za študijsko leto 2013/14 velja, da je potrebno vlogo za sprejem oddati pred 12. avgustom 2013, za podaljšanje pa pred 20. avgustom 2013.
Postopek oddaje prošnje preko elektronske vloge, si lahko pogledate v našem video prispevku, ki je dostopen na tej povezavi.
Ko je študentu dodeljena pravica do bivanja v študentskem domu se mora v roku treh dni tudi dejansko vseliti. V Ljubljani se nahaja kar nekaj javnih študentskih domov. Kje se nahajajo si lahko ogledate na zemljevidu, tukaj. Obstajajo tudi tihi domovi ter domovi z enoposteljno sobo. Za ti dve vrsti domov se vodijo posebne čakalne liste.
Če študenta, tekom bivanja v študentskem domu zgrabi želja po preselitvi, lahko to opravi v času rednih preselitvenim rokov (novembra, decembra, aprila in junija). V okviru rednih preselitvenih rokov, študent ne rabi vložiti posebne prošnje in tudi ne rabi izkazovati upravičenih razlogov za preselitev. Sprejemna pisarna Študentskih domov predhodno določi (navadno) dva dni, ko se lahko opravi preselitev. Če je v študentskem domu, kamor se študent želi preseliti, postelja prosta, se preselitev brez težav lahko opravi takoj.
V primeru, da se študent želi preseliti zunaj rednih preselitvenih rokov, govorimo o izredni preselitvi. Da se študentu odobri preselitev mora vložiti posebno prošnjo v kateri navaja upravičene razloge za preselitev. O upravičenosti preselitve odloči sprejemna pisarna Študentskih domov.
Bivanje pri zasebniku s subvencijo
Da študent lahko biva pri zasebniku s subvencijo sta pomembni dve stvari. Prvič, zasebnik se mora prijaviti na vsakoletni Razpis za zasebnike in mu mora biti dodeljena možnost nudenja subvencije za študente. Zasebniki morajo pri tem izpolnjevati določene pogoje, npr. najemnina mora biti postavljena med 60 in 120 EUR. Drugič, študent se mora prijaviti na Razpis za sprejem in podaljšanje bivanja študentov visokošolskega študija v študentskih domovih in pri zasebnikih in pridobiti subvencijo za bivanje pri zasebniku.
Študent mora nato sam na trgu poiskati zasebnika, ki nudi subvencijo. Ko ga najde, morajo najemodajalec (zasebnik), najemnik (študent) in študentski domovi skleniti tristransko najemno pogodbo. Študent in zasebnik lahko skleneta še ločeno najemno pogodbo v kateri se dogovorita glede medsebojnih pravic in obveznosti, npr. višina stroškov, obiski, odpovedni rok najemne pogodbe in podobno.
Študent enkrat mesečno plača dogovorjeno najemnino študentskim domovom. Študentski domovi temu znesku dodajo še višino subvencije (za študijsko leto 2013/14 velja, da znaša subvencija 40 EUR) in celoten znesek nakažejo zasebniku. Tako je urejeno plačevanje najemnine. Kar se tiče plačevanje stroškov pa imata zasebnik in študent proste roke, da se dogovorita sama. Torej, sama lahko določita višino, način plačila in rok plačila stroškov.